Preberite zanimivosti, ki smo jih zbrali za vas.
Zakaj lasten glas slišimo drugače, kot ostali? Kaj je znakovni jezik? Kako pravimo zvoku z določeno frekvenco? Katero frekvenčno področje je najpomembnejše za razumevanje govora?
Odgovore na ta in podobna vprašanja najdete na tej stani.
Odgovor je preprost. Ne! Slišimo od prvega dne, ko se rodimo, a zvokov še ne razumemo. Zvoke se moramo s poslušanjem šele naučiti prepoznavati. Novopečeni starši radi čebljajo s svojim dojenčkom, in ko jim ta vrne nasmeh, pogosto pravijo: »poglej, ko me je razumel.« Seveda ni tako.
Otrok bo skozi proces učenja pričel razumeti različne zvoke. Z zvoki, ki jih bo velikokrat slišal, bo prepoznal nevarnosti, nelagodje, udobje, srečo in nenazadnje počasi začel razumeti tudi govor. Razumevanje je torej proces učenja vse od zgodnjega otroštva in to učenje traja skozi celotno življenjsko obdobje. Pravilno delovanje celotnega ušesnega organa v kombinaciji z našimi možgani daje tako želen končni rezultat t.j. slišati in razumeti.
Kladivce, nakovalce in stremence v srednjem ušesu so najmanjše kosti v človeškem telesu.
Sodelujejo pri prenosu zvoka iz zračnega okolja v zunanjem ušesu v s tekočino zapolnjenega koščenega polža v notranjem ušesu. Zvočne vibracije, ki zadenejo ob bobnič, le-tega zanihajo in zvok se pretvori v mehanske vibracije, ki preko kladivca, nakovalca in stremenca prepotujejo srednje uho. Naposled plošča stremenca udari ob ovalno okence in od tam se vibracije prenesejo v notranje uho.
Številni svojega posnetega glasu ne želijo poslušati. Preberite zakaj.
Verjetno se je večina že kdaj slišala preko posnetka. Občutek ob tem, ko slišimo svoj glas je ponavadi nelagoden, glas nam večinoma ni všeč. Nekateri sumimo, da je glas tako spremenila snemalna naprava. Slišimo ga namreč čisto drugače kot sicer. Pogosto se nam zdi svoj posneti glas otročji, popačen, previsok in podobno.
Dejstvo je, da svoj glas slišimo na drugačen način kot ostali v naši okolici. Do njih je zvok našega glasu prišel le po zraku. To pomeni, da je zvok pripotoval do ušesnega kanala in zavibriral bobnič, te vibracije pa so se prenesle v notranje uho (polž).
Mi svoj glas slišimo na dva načina. Prek zraka in prek naših kosti ter tkiv. Med govorjenjem vibriranje glasilk vzbudi vibriranje kosti v lobanji in stimulira polža. Našega glasu smo se torej skozi življenje navadili in nam je domač. Slišan zvok preko posnetka nam je tuj in ga prav zato pogosto ne maramo.
Poglejte si video (v angleščini), ki ga je objavil Washington Post.
Ali imate izgubo sluha? Si tega ne priznate? Vedite, da niste sami.
Izguba sluha nima ekonomskih in socialnih meja. Lahko doleti vsakogar. 1 od 10 oseb ima izgubo sluha, oz. 1 od 3 starejših oseb. Mnogi so neodločni glede uporabe slušnih aparatov, predvsem zato, ker se bojijo kako bodo izgledali s slušnimi aparati in ker mislijo, da jih nihče drug ne uporablja. Takšen strah je odveč in v nasprotju z dejanskim stanjem. Spodaj je kratek seznam znanih oseb, ki zaradi izgube sluha uporabljajo (ali so uporabljali) slušne aparate:
Povzetek
Poslušanje je osnova za razvoj govorjenega jezika. Za razvoj dobrih lingvističnih sposobnosti je pomembno kritično obdobje v razvoju poslušanja, to je do šestega meseca starosti. Vsakršna, tudi najmanjša izguba sluha v zgodnjem otroštvu, se lahko odraža na govorno-jezikovnem razvoju.
Neprepoznane naglušnosti lahko trajajo dalj časa, lahko se pojavljajo večkrat v omenjenem času, lahko se progresivno slabšajo. Posledice so lahko na vseh nivojih slušnega procesiranja, a tudi na drugih področjih osebnostnega razvoja. Zato je nujno stalno spremljanje sluha.
Uvod
Poslušanje / slušno procesiranje je za človeka pomembno za percepcijo govornih sporočil. Zanj mora biti s poslušanjem sposoben iz govornega sporočila izluščiti lingvistične informacije.
V zadnjih desetletjih znanstveniki dobivajo uvid v to, kako poslušanje vpliva na proces razvoja govora.
Vpliv poslušanja na razvoj govora
Razvoj slušnega procesiranja se prične pred rojstvom. Plod je sposoben slišati in poslušati. Morda prav ta zgodnja slušna izkušnja vpliva na razvoj sposobnosti poslušanja in razvoja govora. Do njega se dobro prenašajo suprasegmentalne informacije, predvsem intonacija in ritem govora, ki jih dekodira in pomni. Zato novorojenčki lahko razlikujejo materin jezik od tujega.
Percepcija govora je zahtevna, ker ta ni sestavljen iz posameznih in nespremenljivih enot. Zanjo je pomembno pravilno delovanje slušnega sistema. Za razvoj poslušanja je pomembno kritično obdobje, predvsem obdobje do 6 meseca starosti, do katerega dojenčki razvijejo sposobnost diskriminacije lingvistično pomembnih značilnosti govora. Po nekaterih pokazateljih imajo otroci, ki do tega obdobja ne razvijejo sposobnosti slušne pozornosti primerljive odraslim, omejitve v selektivnem poslušanju (težave pri poslušanju v hrupu, več govorcev).
Posledice neprepoznanih okvar sluha
Vsakršna, tudi najmanjša izguba sluha v zgodnjem obdobju življenja ima posledice na govorno-jezikovnem področju. Presejalni test sluha pri novorojenčkih odkrije večino večjih prirojenih okvar sluha in omogoči zgodnjo diagnostiko, dodelitev slušnih aparatov in rehabilitacijo. Ne odkrije pa lažjih okvar sluha, ki so lahko prisotne že ob rojstvu.
Prva skupina otrok z lažjo izgubo sluha: Na lažjo okvaro sluha od rojstva lahko opozorijo šele posebnosti v govorno-jezikovnem razvoju.
Druga skupina otrok z lažjo izgubo sluha: Neprepoznane so lahko tudi progresivne okvare sluha v predšolskem obdobju. Te nimajo pričakovanega poteka, lahko so enostranske ali obojestranske, na različnih frekvnečnih področjih in z različno hitrostjo upada sluha. Okvara je lahko perceptivna ali konduktivna. Dolgo so lahko neprepoznane progresivne okvare sluha, ki potekajo počasi in skoraj neopazno. Zanje je značilno, da so izgube stalno prisotne, le stopnja izgube se spreminja. Sluh se stalno slabša do trenutka, ko to okolica opazi in ukrepa.
Tretja skupina otrok z lažjo izgubo sluha: Pogosto neprepoznana ali neobravnavana izguba sluha je posledica vnetij srednjega ušesa. Ponavljajoča se vnetja v zgodnjem otroštvu so lahko vzrok začasnih okvar sluha. Značilnosti teh so obdobja, ko otrok sliši normalno in obdobja, ko zaradi vnetja ne sliši dobro. Ta obdobja so lahko različno dolga in se lahko ponavljajo več let. Povprečna izguba sluha v času vnetja ni naj bila okoli 24 dB, lahko pa je seveda večja (navajajo do 45 dB, kar je že pogovorno območje).
Da problem ni zanemarljiv kažejo ameriški podatki: 90% otrok ima vsaj eno vnetje srednjega ušesa, akutno vnetje do drugega leta starosti ima dve tretjini otrok. Nekateri podatki navajajo, da ima v obdobju zgodnjega slušno-govornega razvoja do 3 leta starosti od 75% do 95% otrok vnetje srednjega ušesa.
Podatki so pomembni, saj če se v prvem letu življenja vnetja pojavijo štirikrat, ima otrok lahko potencialno 3-6 mesecev izgubo sluha.
Otrok z vnetjem ušes zvoke sliši pridušeno. Zvok ni čist in ni natančen. Težave so večinoma pri prenosu visokih frekvenc, zato slabše razlikuje ali ne sliši določenih soglasnikov. Ker ponavljajoča vnetja v zgodnjem otroštvu ne omogočajo stalne in nujne natančne zaznave in razlikovanja glasov, kar je osnova za usvajanje jezika, so pogoste posledice na področju slušne percepcije in jezikovnem razvoju.
Posledica je lahko trajna nesposobnost uspešne organizacije slušnih informacij in trajna nesposobnost razlikovanja podobno zvenečih besed. Težave s slušno diskriminacijo pa lahko upočasnijo procesiranje.
Ker so otroci z vnetjem ušes rizični za poslušanje, je potrebno stalno spremljanje sluha in takojšnje ukrepanje, predvsem na področju slušnega procesiranja.
Znaki lažje izgube sluha:
- Otrok slabše razume slišano, predvsem v hrupnem okolju. Lahko zamenjuje podobne besede ali presliši določene glasove ali dele besed. Zmore pa slediti direktnemu, njemu namenjenemu govoru v tihem okolju.
- potrebuje glasnejši zvok na TV, radiu …
- Lahko se izogiba socialnih aktivnosti, predvsem tistih, kjer mora slediti navodilom.
- Opozarja na to, da ne sliši oziroma slabše sliši.
Znaki enostranske izgube sluha:
- Govor sliši tišje.
- Težje določa izvor zvoka.
- Težje se orientira v skupini otrok.
- Težje se pravočasno orientira h govorcu v skupini.
- Težje posluša v hrupu in težje razume slišano.
- Za spremljanje informacij vlaga več napora, posledična je večja utrujenost in slabša sposobnost koncentracije.
Opozorilo na izgubo sluha je lahko neobičajno vedenje:
- Oglašanje z višjim glasom, glasnejši govor.
- Zaostanek v razvoju govora.
- Motorični nemir.
- Pretiran očesni kontakt.
- Pri počasni progresivni izgubi sluha: nekomunikativnost, nezaupanje v lastne sposobnosti, podaljšano procesiranje, slabša pozornost, težave s koncentracijo …
Posledice izgube sluha v zgodnjem otroštvu so težje, kadar niso pravočasno prepoznane. V predšolskem obdobju je natančna slušna zaznava in razlikovanje slišanega pogoj za uspešen jezikovni razvoj. Posledice neprepoznane in neobravnavane izgube sluha imajo lahko dolgoročne posledice:
- Jezikovni razvoj je lahko upočasnjen in zakasnel.
- Posledične učne težave lahko vplivajo na pridobivanje izobrazbe.
- Komunikacijske težave lahko vodijo v socialno izolacijo, slabšo samopodobo …
- Zmanjšajo se lahko možnosti za različne aktivnosti (glasbena, športna dejavnost …)
Strokovna pomoč
Lažja, pa tudi srednja izguba sluha je lahko dalj časa neprepoznana. Ko se posledice odražajo na govorno jezikovnem razvoju, bodo starši poiskali pomoč logopeda. Kadar pa se težave sluha vidno ne odražajo na govoru, je pot do diagnoze in pomoči daljša. Zelo dolga je lahko, kadar se težave odražajo na otrokovem vedenju. Starši poiščejo pomoč strokovnjaka zaradi otrokovih težav, ki po njihovi oceni nimajo povezav s sluhom in do točne diagnoze lahko mine precej časa.
Veliko je otrok v logopedski obravnavi, pri katerih ni postavljenega suma na naglušnost. Potrebno je pozorno opazovanje otroka in preverjanje njegovih slušnih reakcij. Analiza pogojev pri poslušanju nam bo lahko dala odgovor o tem, ali otrok informacije ni slišal, ali je ni razumel ali pa ne gre za okvaro sluha.
Logoped bo pri anamnezi pridobil tudi podatke o prebolelih vnetjih srednjega ušesa. Morda bo posumil na naglušnost, napotil starše na preiskavo sluha. Nima pa možnosti sprotnega preverjanja sluha, saj običajno v timu ni ORL specialista.
Pomembni so podatki, ki jih posredujejo starši, vendar jim je potrebno svetovati, kako opazovati otrokovo poslušanje. Primerjati je potrebno poslušanje v tihem prostoru in v hrupu, pri pogovoru z eno osebo in v skupini, preveriti zaznavo in razlikovanje slišanega na suprasegmentalnem in segmentalnem nivoju.
Po vnetju srednjega ušesa bi bilo vedno potrebno spremljanje otrokovega poslušanja. Starši bi morali dobiti navodila za opazovanje njegovih slušnih reakcij, jih primerjati s tistimi pred vnetjem in v primeru suma na naglušnost takoj obiskati avdiologa.
Neprepoznane lažje izgube sluha bi lahko odkrivali npr. pri treh letih otrokove starosti s preverjanji sluha, ki bi jih morali dogovoriti v sklopu sistematičnih pregledov otrok.
Ozaveščanje o tem, kako pomemben za vsestanski razvoj je dober sluh v zgodnjem otroštvu, naj bo naloga vseh nas.
Nada Hernja, prof. def.
Vir: SODOBNA LOGOPEDIJA MED TEORIJO IN PRAKSO – ZBORNIK PRISPEVKOV, 4. Kongres logopedov Slovenije z mednarodno udeležbo 13. – 15. 11. 2014
Na žalost je v sedanjem času, ko so na voljo številni pripomočki, ki ljudem pomagajo na raznovrstnih področjih do normalnega funkcioniranja in vključitvi v družbo, pri priznavanju in sprejemanju naglušnosti še precej zadržkov. Največ zaradi predsodkov in nepoznavanja. Nekaj stopenj sprejemanja je opisanih v nadaljevanju. Če imate težave s sluhom tudi sami ali morda vaši svojci, preverite, na kateri stopnji se nahajate.
1. Zanikanje.
Opazili ste, da imate pri komunikaciji in poslušanju zvokov težave. Morda krivite sogovornike, da ne govorijo dovolj jasno. Pritožujete se, da v hrupu ne sledite več sogovorniku. Tudi televizor nastavljate bolj na glas in se čudite, kako ga ostali družinski člani lahko dobro slišijo in razumejo tudi na nižji glasnosti.
Tako lahko minevajo leta. In leta. Vse pogosteje nastajajo nesporazumi v komunikaciji, ki že lahko resno vplivajo na vaše življenje (umik, osama, depresija, …). Zgodi se, da občasno pomislite na slušni aparat, ali pa vam ga celo predlagajo svojci. Predlog gladko zavrnete. Še vedno ste prepričani, da težava ni na vaši strani, ali pa da je nepomembna. Glede slušnih aparatov ne kažete zanimanja za rešitve, ki so na voljo. Zdi se vam, da so slušni aparati veliki in neestetski, glede zvoka pa, da piskajo in šumijo. Iščete vse mogoče izgovore. Naj vam že sedaj povemo, da se motite in ne ravnate prav. Ušesa niso le za okras. Nudijo nam nekaj kar je neprecenljivo: so most do ljudi, informacij, znanja, … Omogočajo nam komunikacijo! Če želimo, da dobro slišimo, ušesa pač včasih potrebujejo nekoliko pomoči.
2. Priznanje.
Po daljšem odlašanju, umikanju iz družbe in vse večjih nesporazumih zaradi motene komunikacije počasi prihajate do spoznanja, da vendarle za težave niso krivi drugi. Opazite, da v istih situacijah ostali nimajo večjih težav s poslušanjem in razumevanjem govora. Potiho si že priznate, da z vašim sluhom ni več tako, kot je bilo. Še vedno iščete izgovore in si ne omislite slušnega pripomočka. Predsodki so še premočni, ali pa se izgovarjate, da bi za pregled pri specialistu otorinolaringologije morali dolgo čakati. In tako lahko minejo nadaljnja leta. Živite v zavedanju, da s sluhom ni vse v najlepšem redu, a ničesar ne storite, da bi si olajšali težave, ki pa so vse večje.
3. Odločanje.
Spogledujete se z mislijo, da bi poizkusili slušni aparat. Niste prepričani, če so potrebni in če bodo nudili ustrezno pomoč. Najboljša pot je, da se naročite pri zdravniku specialistu otorinolaringologije. Pri njemu boste opravili vse potrebne preiskave, ki bodo nedvoumno pokazale, katera rešitev za vaše težave je prava. Če je to slušni aparat, boste prejeli Naročilnico za testiranje slušnih aparatov. Izbira slušnega centra, kjer boste testirali slušne aparate je prepuščena vam. Če se vam zdi enostavnejše, da bi prvo praktično informacijo o slušnih aparatih pridobili kar v slušnem centru, vam v AUDIO BM lahko pomagamo zelo praktično. Omogočamo vam brezplačno informativno testiranje sluha. Na podlagi natančnih rezultatov vam z najsodobnejšo računalniško tehnologijo takoj nastavimo slušne aparate za preizkus. Tako se lahko sami prepričate, kako se sliši s slušnimi aparati in kaj omogočajo. Ker so vsa ušesa različna, se vsakemu posvetimo z vso skrbnostjo. Prav vsaka rešitev je unikatna. Prvo poslušanje s slušnimi aparati je za marsikoga zelo čustveno doživetje. Ponovno slišijo – tudi tisto, kar so že zdavnaj pozabili. Vse to slušni akustik upošteva pri osebni nastavitvi slušnih aparatov, tako, da tudi privajanje na zvoke poteka osebno prilagojeno, prijetno in različno hitro. Računalniška prilagoditev slušnega aparata namreč natančno upošteva stopnjo in vrsto okvare sluha, trajanje naglušnosti, ter tudi slušna okolja, v katerih se uporabnik pretežno nahaja. Vse to so podrobnosti, ki vplivajo na to, kako bo slušni akustik prilagodil delovanje slušnega aparata. Prav tako je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so slušne zmožnosti različne in vsem slušni aparat ne pomaga enako. Rezultat je na primer odvisen tudi od trajanja naglušnosti in koliko je posameznik že pozabil na poslušanje govora in zvokov iz okolja. Privajanje na slušni aparat je pri nas v AUDIO BM zelo pomemben proces, ki ga skrbno spremljamo in vam pomagamo. Skupaj z akustikom za slušne aparate se stranka odloča o nadaljnjih korakih. V kolikor se stranka odloči, da želi pridobiti slušni aparat se v vsakem primeru naroči na pregled pri zdravniku specialistu otorinolaringologu.
Če gre za prvi slušni aparat, samoplačniški nakup ni mogoč, saj je pred pridobitvijo potrebna ustrezna ORL obravnava. Naročite se na ORL pregled.
4. Pridobitev in uporaba.
Postopek pridobitve slušnega aparata je po korakih podrobno opisan na tej strani. Naj dodamo, da po pridobitvi slušnega aparata AUDIO BM slušni centri ostajamo vaš partner v skrbi za boljši sluh. Zagotavljamo vam brezplačne kontrole slušnih aparatov in tudi brezplačne prilagoditve, če so potrebne. Seveda so vam vedno na voljo tudi kakovostne baterije in izdelki za nego in vzdrževanje čistoče.
5. Zadovoljstvo.
V primeru, da slušni aparat že imate, se ozrite nazaj. Priznali boste, da sta bila najtežja koraka PRIZNANJE in ODLOČITEV. Privajanje na nove zvoke vam je morda vzelo kar nekaj časa, a izplačalo se je. Ponovno lahko na primer komunicirate in se družite s prijatelji. Vredno je bilo truda, kajne? Preberite izjave naših strank.
Kdor še vedno okleva naj se osvobodi predsodkov in se odloči za obisk pri zdravniku specialistu otorinolaringologu, ali pa obišče AUDIO BM slušni center, da pridobi več informacij in praktično preizkusi poslušanje s slušnimi aparati.
Tehnologija v slušnih aparatih je v zadnjih letih izredno napredovala. Slušni aparati so sposobni okrepiti zvoke na različne načine, na primer v odvisnosti od frekvenc in ravni vhodnih zvokov. Precej uspešno lahko izločijo hrup z uporabo usmerjenih mikrofonov in sodobnih algoritmov za obvladovanje hrupa. Prav tako so na voljo izjemno prilagodljive možnosti nastavitev slušnega aparata. Ob vsem tem pa lahko kar pozabimo, da je slušni aparat še vedno PRIPOMOČEK. O njih lahko razmišljamo tudi kot o paru bergel. Če imamo poškodovano nogo in ne moremo hoditi, so bergle super, saj nam omogočajo hojo in gibanje naokoli. Sicer z njimi ni mogoče teči ali sodelovati na maratonu, a z njimi premostimo glavnino težav. Slušni akustiki v AUDIO BM odlično poznamo slušne aparate. Prestavimo vam realna pričakovanja in vas seznanimo česa so slušni aparati sposobni in česa ne. Pogosta vprašanja se nanašajo na težave s poslušanjem tišjih zvokov, hitrega govora ali govora v hrupu. Pogosto je večja težava razumeti, kot slišati. Do tega pride zato, ker okrepljen zvok iz slušnega aparata še vedno potuje skozi poškodovan slušni sistem, predno doseže slušne centre v možganih. In, seveda, slušni aparat nikoli ne bo mogel tekmovati z normalnim, dobro delujočim sluhom.
Torej, kako lahko dosežemo od slušnih aparatov največjo korist? Poleg velikega pomena pravilne – primerne izbire slušnih aparatov, kjer se kakovostnejša obdelava zvočnih signalov izkaže s povečanim udobjem pri poslušanju in višjim odstotkom razumevanja besed tudi v težjih zvočnih pogojih, je mogoče storiti še več. Na spletni strani www.audiobm.si si lahko preberete nasvete za komuniciranje, ki so marsikdaj ključ do rešitev težav pri komuniciranju. Ker sta za komunikacijo potrebna dva, predlagamo, da nasvete preberejo tudi družinski člani in prijatelji naglušne osebe. Komunikacija je dvosmerna ulica.
Modri kit proizvaja enega najglasnejših zvokov v živalskem kraljestvu. Pri 188 decibelih je hrup mogoče zaznati več kot 800 kilometrov stran.
Večina alarmov in siren spada v frekvenčno območje 1-3 kHz, kjer je čustveno čutenje najbolj občutljivo, vendar je to frekvenčno območje tudi šibka točka v naših zmožnostih lokacije zvoka.
Švedska mornarica je odkrila podvodne zvoke, za katere so domnevali, da so sovražne ruske podmornice v osemdesetih letih. S sumom se je povečal diplomatski konflikt med Švedsko in Rusijo. Kasneje se je izkazalo, da so ti zvoki prišli iz ribjih flot, odkritje, ki je pripeljalo do Nobelove nagrade.
“Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.” Richard Steele
Za uho pa velja: “Poslušanje je za uho to, kar je telovadba za telo.”
Lasten glas slišimo drugače, kot ga slišijo drugi. Do njih pride naš glas le po zraku, sami sebe pa slišimo tudi preko kostne prevodnosti, saj se med govorjenjem vibracije glasik prenašajo do notranjega ušesa.
Sluh pogojuje razvoj in ustvarjalnost vsake osebnosti.
Pogosto je izguba sluha tako postopna, da oseba ne ugotovi, da je prišlo do okvare sluha ali pa to zanika in obtužuje druge, da mrmrajo in ne govorijo razločno.
Bolje slišati je samo en vidik uporabe slušnih aparatov.
Zaznavanje zvokov ni isto, kot razlikovanje zvokov.
Po statutu Mednarodne zveze naglušnih oseb pojem “naglušen” opredeljuje osebe z izgubo sluha z omejeno sposobnostjo poslušanja in razumevanja, ki običajno komunicirajo z govorom.
Šumenje v ušesih ali tinitus je zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije.
Sluh je zelo pomemben za razvoj govora, jezika, intelektualnih sposobnosti in socialno-čustvenega razvoja.
Prej ko se začne z zdravljenjem in rehabilitacijo, manjše so negativne posledice naglušnosti.
Novorojenček že loči moški glas od ženskega.
Znakovni jezik je jezik sporazumevanja gluhih oseb oziroma naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb.
Znakovni jezik je vizualno-znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter mimiko obraza.
K verbalni komunikaciji štejemo glasovni govor, poslušanje, pisanje in branje. K neverbalni komunikaciji sodi mimika, pantomima, znakovni jezik, govorica telesa in dotik.
Do okvare sluha lahko pride zaradi izpostavljenosti kratkotrajnemu, impulznemu hrupu. Akustična travma je nenadna okvara sluha zaradi zelo glasnega hrupa (npr. strela iz puške, eksplozije,…).
Okvara sluha zaradi izpostavljenosti hrupu je običajno nepopravljiva.
Poškodbe sluha se največkrat niti ne zavedamo, saj je to edina poškodba ki v času nastanka poškodbe ne boli.
Podatek, da slišimo zvok do frekvence 20 000 Hz, je treba sprejeti s pridržkom. Velja za mlade ljudi. Z leti se meja, ki je dokaj zabrisana, premika k vse nižjim frekvencam in se po sedemdesetem letu premakne tudi pod 8000 Hz.
Pri frekvenci 2000 Hz pri 50 letih izgubimo 15 dB, kot da bi se jakost približno tridesetkrat zmanjšala, pri 75 letih 30 dB, kot da bi se jakost tisočkrat zmanjšala. Pri frekvenci 8000 Hz pri 50 letih izgubimo 20 dB, kot da bi se jakost stokrat zmanjšala, pri 75 letih pa celo 60 dB, kot da bi se jakost milijonkrat zmanjšala. Pogled na diagram >>
Zvoku z določeno frekvenco v fiziki pravimo ton.
Zvok potuje samo po snovi z veliko manjšo hitrostjo od svetlobe in ima veliko manjšo frekvenco.
Pri pogovoru s sogovornikom se osredotočimo na zvok, ki prihaja iz določene smeri. To lahko določimo v smeri naprej celo na 1 do 2 stopinji natančno. Pri tem je pomemben zvok s frekvenco nad 3000 Hz. Ker ta zvok starejši ljudje slabše zaznavajo, ne morejo dobro določiti smeri zvoka.
Glede na mednarodno klasifikacijo okvar, prizadetosti in oviranosti, ki jo je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija, je gluha oseba tista, ki je izgubila sluh na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz povprečno na nivoju 91 dB ali več.
Gluhonem je samo tisti, ki se sporazumeva izključno v znakovnem jeziku in pri tem ne uporablja govora. Danes srečamo le malo takih oseb, za katere bi lahko rekli, da so gluhonemi.
Pri poslušanju ločimo tri ravni:
• ZAZNAVANJE – slišimo besede, a jih ne razumemo ali celo ignoriramo;
• RAZUMEVANJE BESED, ki pa so žal velikokrat večpomenske ali
pa celo prikrivajo pravi pomen sporočila, ki ga oseba izraža;
• RAZUMEVANJE SPOROČILA – poslušamo pomen besed in
razpoznavamo nebesedne znake osebe, ki nam sporočilo prenaša.
Vsako telo, ki niha, reproducira zvok. Od števila nihajev v sekundi je odvisna višina tona (več nihajev – višji ton). Število nihajev v sekundi izrazimo v Hz- to je frekvenca gibanja. Te nihaje naš slušni organ pretvori v električni impulz, ki potuje po živčnih poteh do centrov v možganih, kjer se pretvori v slušni vtis ali slušno sliko, ki jo možgani prepoznajo in povežejo glede na shranjene podatke z izvorom zvoka.
Leta 2007 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila 3. marec za Mednarodni dan skrbi za sluh (International Ear Care Day oz. IECD).
Za slišanje govora je najpomembnejše področje od 500 do 4000 Hz.
Izguba sluha v največji meri vpliva na razvoj verbalnega jezika, verbalnega govora in komunikacije, s tem pa tudi na osebnostni in socialni razvoj otroka. Pri prelingvalno gluhih otrocih je razvoj verbalnega jezika ne samo upočasnjen, pač pa tudi oviran ali celo onemogočen.
Sposobnost učenja verbalnega jezika preko sluha je velika v prvih letih življenja, ko možgani lahko sprejemajo nove pojme, razločevalne možnosti slišanih dražljajev pa so velike. Kasneje se ta sposobnost hitro zmanjšuje, možnosti učenja in pridobivanja novih izkušenj pa upadajo. Človek se ne rodi s formiranim govorom, ampak se ta skozi leta razvija na osnovi slišanja, posnemanja in rekombiniranja. Za učenje govora je pomembno, da se posamezne besede in načini izražanja pogosto (in dobro) slišijo.
Jezik je širši pojem kot govor. Jezik zajema govor. Govor je skupek vseh individualnih govornih izrazov: govorica telesa, oralni govor, pisni govor. Oralni govor je proces sporočanja s pomočjo jezika, ta pa ni abstrakten, saj temelji na govorjenem zvoku. Oralni govor je zvočna oblika izražanja. Govor funkcionira na stopnji individualne zavesti in se uresničuje na subjektivni osnovi, medtem ko je jezik abstraktna družbena tvorba.
Jezik je lahko izražen na različne načine. Najpogosteje je izražen z oralnim govorom in pisanim besedilom. Lahko pa je izražen tudi s kretanjem – imenujemo ga znakovni jezik.
Jezik je komunikacijska struktura, ki omogoča sporazumevanje: izmenjavo informacij, vplivanje na sočloveka, izražanje občutkov in čustev. Je tudi družbena struktura, saj človekova družbena aktivnost vpliva na jezik, hkrati pa z njim izražamo in spreminjamo odnose in razmerja v družbi.
Slušna motnja pri mladostnikih negativno vpliva na bralno razumevanje in dosežke na testu bralne pismenosti. Razlike med gluhimi in slišečimi dijaki so se pokazale pri več spremenljivkah, od katerih najbolj izstopajo: besednjak, bralno razumevanje in interpretacija prebranega.
Slišimo z ušesi, poslušamo z možgani.
Absurd je tujka za nesmisel, v arabščini pomeni človeka, ki ne sliši. Izhaja iz latinske besede surdus, ki označuje gluhega ali nemega. Ves človeški smisel je v govoru in komunikaciji,
zato je sluh izjemno pomemben.
Notranje uho je sestavljeno iz čutnih celic, ki spremenijo zvočno valovanje v živčne impulze,
ki jih razumejo možgani. Če so čutne celice izpostavljene zelo močnim zvokom, jih ti lahko
poškodujejo ali celo uničijo. Ker se te celice ne morejo niti obnoviti niti pozdraviti, je lahko
posledica poškodbe ali uničenja trajna izguba sluha.
Izguba sluha prizadene nekaj manj kot polovico ljudi, ki so starejši od 60 let. S pojavom naglušnosti se razvijejo tudi čustvene ali socialne težave. Z naglušnostjo se je potrebno sprijazniti in poiskat pomoč.
Nerazumevanje povedanega lahko vodi v osamljenost ali celo depresijo. Nekateri se čutijo odrinjene, ker ne slišijo ali ne razumejo pogovora in se napačno odzovejo na povedano. Naglušni porabijo ogromno energije le za zbranost pri poslušanju, kar vodi v utrujenost in stres.
Ušesno maslo ni umazanija, temveč koristna zaščita sluhovoda in je nujno potrebno, če želimo imeti zdrava ušesa. Zato je potrebna previdnost pri čiščenju ušes, da ne pride do poškodb (predrtje bobniča) ali bolezni (vnetje). Več >>
Zaščita sluha je preventiva, s katero preprečimo poškodbo ušesa zaradi hrupa oziroma okvaro sluha, ki lahko vodi k naglušnosti ali celo izgubi sluha. Okvara sluha lahko nastane zaradi kratkotrajne izpostavljenosti visokim ravnem hrupa ali pa zaradi dolgotrajne izpostavljenosti višjim ravnem hrupa (nad 80 dB). Ločimo začasno in trajno okvaro sluha. Preventiva je pri preprečevanju poškodbe sluha zelo pomembna, saj je tovrstna poškodba edina, pri kateri bolečine ne čutimo in tako ne vemo, da škodimo svojemu telesu in seveda sebi. Okvara sluha je običajno nepopravljiva. Več >>
Pasji mladiček se rodi gluh. Njegove slušnea sposobnosti se začnejo razvijati nekje med 10. in 14. dnem njegovega življenja. Sluh se popolnoma razvije nekje pri 21. dnevu njegove starosti. V vmesnem času se mladiček zanaša izključno na vonj, ki mu razlaga svet okoli njega. Na seznamu čutov za preživetje tako zvok zavzema drugo mesto v pasjem svetu. Splošno gledano sluh psa ni dosti drugačen od človeškega. Bistvena razlika se nahaja v višini zaznavne frekvence in možnosti spreminjanja položaja ušes. Kombinacja slišnih frekvenc, možnosti spreminjanja položaja ušes in malček drugačna oblika sluhovoda, kot ga ima človek, sluh psa postavi v do 4x močnejše zmožnosti, kot jih ima človek.
Vnetja najpogosteje nastanejo v srednjem ušesu, v ušesni troblji. Pogosto se pojavljajo pri otrocih in so lahko zelo boleča.
Ljudje imamo pet čutil, od katerih sta vid in sluh najpomembnejša, prek njiju sprejmemo največ podatkov iz okolice. Vid, sluh, voh, okus in tip so čuti, ki nato sporočila o dražljajih pošiljajo v možgane, ti pa po živcih sporočijo, kako naj se telo odzove.
Prva štiri leta življenja so odločilna za razvoj jezikovnih sposobnosti. Posledice nastanejo že pri izgubi sluha 25 dB, ki traja več kot tri mesece.
Tinitus (šum) sepojavlja v različnih oblikah. Nekateri ga opisujejo kot piskanje, drugi kot šumenje ali zvonjenje. Zaradi šuma trpi okoli 10% prebivalstva. Šumenja v glavi/ušesu ni mogoče izključiti, lahko pa … Več >>
Kladivce, nakovalce in stremence v srednjem ušesu so najmanjše kosti v človeškem telesu.
Priporočamo branje: Spletni kotiček
Na naših spletnih straneh najdete veliko informacij o:
sluhu, ponudbi slušnih aparatov, AUDIO BM, postopkih,
ter še mnogo zanimivega branja s področja sluha in slušnih pripomočkov.
AUDIO BM hearing centers are contract retailers for Health Insurance Institute of Slovenia ZZZS.
We accept hearing aid referrals from all ENT clinics. Choosing a hearing aid supplier is your FREE choice. Before buying a hearing aid, get to know and try out one of ours.
Many customers confirm our commitment to providing help so you can again hear and live better.
At AUDIO BM we work professionally and with our heart. We provide excellent service and the latest hearing aid models to meet all your needs and suit all generations - even at no extra cost.
WE REPRESENT WELL KNOWN AND RELIABLE TRADEMARKS
